planiranje in oblikovanje

S prikazanimi projekti večjih območij se lahko bolje seznanite s kompleksnostjo načrtovanja in grafične obdelave rešitev.

Prikazani projekti so prostorsko idealistični, izvedeni v akademske namene in niso bili realizirani.

Ureditev mestnega jedra: Beltinci

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA UL, leto 2020
Skupinski projekt

Delitev prostora je bila zasnovana ob Panonski cesti, glavni, preobremenjeni prometni osi, ki poteka neposredno skozi mestno središče. Z novo ureditvijo prometnice in pomembnih programskih območij ob njej bo mesto skrbelo za socialno vključenost prebivalcev ter jih spodbujalo k zdravemu načinu življenja. Trajnostni razvoj mesta bo privabil ljudi v svojo zeleno in generacijam prijazno podobo, obenem pa izboljšal kakovost bivanja.

Po podrobnih načrtih je bil oblikovan cestni in obcestni prostor za varno uporabo udeležencev prometa na Panonski cesti, z zasaditvijo primerne drevnine. Predeli so ločeni glede na tip zaporedja zasaditev – izmenjujejo se enojni in dvojni drevoredi ter enostranski in dvostranski drevoredi, ki potekajo skozi celotno os.

Po načrtovanju in planiranju funkcionalne cestne osi je sledil temeljit oblikovni preobrat več glavnih predelov mesta, vključno z mestnim središčem.

Koncept ureditve mestnega središča na območju Panonske ceste temelji na ureditvi skupnega prometnega prostora (območja obzirnosti za javni prevoz, kolesarjenje in hojo po ulici), oziroma tako imenovanega »Shared Space«. Območje Shared Space (1) je označeno s tlakovano površino, ki se dvigne na nivo pločnika.

Predel največjega posega predstavlja Ravenska cesta, kjer je ukinjen motorni promet, prostor pa je razširjen za hojo in kolesarjenje (motorni promet je dovoljen le za dostavljavce v določenih jutranjih urah in intervencijska vozila). Ravenska cesta od Panonske ceste pa vse do gradu spremeni svojo funkcionalnost, hkrati pa tlakovana površina skupaj z drevoredom poudari os do gradu in parka ob njem. Ob osi se nahaja novo zasnovan trg (6), ki predstavlja najpomembnejše središče programskih in socialno-družbenih povezav. Oblikovanje večjega odprtega javnega prostora bo omogočalo organizacijo različnih dogodkov (koncerti, druge predstave na prostem), kot tudi možnost postavitve tržnice in podporo lokalnim pridelovalcem. Dodano je tudi zelenje določenih vrst v pasovih, s poudarkom na zaznavnih drevoredi in osenčitvi linije pri potoku.

Poleg mestnega središča se je ob Panonski cesti načrtovalo izboljšanje stanja stanovanjske soseske, urbanih vrtov, okolice kulturne dediščine Granarja ter parkirnih površin trgovskega centra. Celota prostora je bila dodatno oblikovana z urbano opremo.

Končne projekte je župan in širša javnost lahko spoznala na razstavi v Beltinškem gradu.

Urbanistična ureditev: poslovna cona Stegne

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA UL, leto 2021
Skupinski projekt

Ko iz centra Ljubljane po Celovški cesti prečkamo obroč obvoznice, se na desni strani odpre predel mesta z izrazito potrošniško-tržnim značajem. Za drevoredom, ki nas spremlja ob Celovški, zagledamo parkirišča, trgovske centre, prodajalne, avtohiše in nekaj bivalnih stavb. Omenjeno območje je strnjeno med Celovško cesto na eni strani in železniško progo na drugi. Ob železnici je pripeta poslovno-industrijska cona Stegne, eno najatraktivnejših poslovnih območij v Ljubljani. Za njo se hitro odpre pogled na travnike, ki jih v daljavi zamejujejo Šmarna gora, Grmada in Kamniško-Savinjske Alpe. Polja in travniki so prekinjeni z vmesnimi predeli vrtičkarjev.

Z vidika vpliva teh objektov na mikroklimo mesta sta problematična velikost in gradbeni materiali, ki se pod vplivom sončnega sevanja zelo segrejejo in posledično v prostor oddajajo veliko toplote.

Po mnogih analizah območja in terenskih ogledih smo oblikovali konceptni razvoj prostora, ki je temeljil na odpiranju cone novim dejavnostim ter omogočanju povezave z okoliško krajino za vsakdanje sprehode preko lamel oziroma ozelenjenih koridorjev. Lamele bi povezovale območje prehajanja pešcev na delovna mesta in območja zadrževanja tekom dneva. Za njihovo vzpostavitev bi bilo potrebno reorganizirati prometne poti v cono ter izboljšati linijo javnega prometa, ki je ključno za to območje.

Mreža volumnov strnjene pozidave
v prostoru

Konceptualna pozicija lamel v prostoru pozidave

Tako velika okrnitev tlakovanja in predvsem izvzem parkirnih površin bi bila realna izključno ob možnosti gradnje podzemnih garaž. Projekt je bil namenjen razvijanju občutka za urbanistične plane in predstavlja izpopolnjeno vizijo rabe prostora, ki koristi tako stanovalcem kot obiskovalcem, hkrati pa omogoča povezavo z okoliško krajino.

Prlekija: revitalizacija vodnih teles

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA UL, leto 2021

V sklopu projekta razvoja Slovenije, v sodelovanju z IGC, se je v tretji fazi osredotočilo na podrobnejše ureditve. V mojem primeru je bila pozornost namenjena Gajševskemu jezeru oziroma suhemu zadrževalniku z brežino za rabo črpanja vode v kmetijske namene. Kako bi lahko preoblikovali funkcijo in podobo tega zadrževalnika, da bi podprli zdrav ekosistem in omogočili obiskovalcem večjo uporabnost? Kaj bi lahko ustvarili za obiskovalce, ki bi hkrati spoštovali naravo? Kako bi izboljšali kakovost vode in estetsko podobo, ob upoštevanju spreminjanja nivoja vode glede na letni čas in črpanje?

Morda bi lahko dodali pohodniške poti, opazovanje ptic ali naravne filtre za čiščenje vode. Kako bi se lahko zasnovali območja za izobraževanje in rekreacijo, ki bi podpirala trajnostni turizem in ekosisteme? S katerimi naravnimi metodami bi izboljšali stanje vode in hkrati omogočili večjo biotsko raznovrstnost?

Širše območje raziskave je zajemalo območje reke Ščavnice z retenzijskimi površinami, kamnolom Boreci in Gajševsko jezero. Za celotno območje je bil oblikovan enoten program, katerega cilj je izboljšanje rečnih strug in kakovosti vode. Kako bi ta program prispeval k trajnostnemu ravnanju z naravnimi viri in ohranjanju ekosistemov? Kako bi lahko povezal različne dele območja in spodbudil njihovo medsebojno delovanje za boljše okoljske rezultate?

Ožje območje Gajševskega jezera je bilo osredotočeno na podrobnejše programske in oblikovne ukrepe. Okoli jezera se nahaja brežina oziroma nasip, ki omogoča shranjevanje večje količine vode, ko je to potrebno. Kako bi lahko ta nasip izboljšali, da bi bolje služil tako ekološkim kot tudi funkcionalnim potrebam območja? Kako bi lahko prilagodili prostor za obiskovalce, obenem pa ohranili naravno ravnovesje in povečali kakovost ekosistema?

Končna optimizirana rešitev širšega območja.

Končna optimizirana rešitev ožjega območja.

Kot del posebnosti ureditve Gajševskega jezera se je upoštevalo nihanje gladine vode, ki s svojo občasno prisotnostjo ustvarja posebne habitate in ekosisteme za rastline in živali. Koncept rabe prostora se je oblikoval na ožjem izseku jezera oziroma zadrževalnika z predrugačeno brežino manjšega naklona, ki omogoča vzpostavitev novih habitatov in zasaditev.

Page updated

Google Sites

Report abuse